Zgodba Letališča Ljubljana se je prav simbolično začela na božični večer. 24. december 1963 ni bil zgolj v znamenju pričakovanja božičnega dne, ki je sledil – na dan pred božičem je namreč na Brniku pristalo prvo letalo. Redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja 1964, zato letos, v letu 2024, praznujemo častitljivo 60. obletnico. Šest desetletij predstavlja obdobje, v katerem ni manjkalo raznoraznih preizkušenj, tudi tistih najtežjih, zaradi katerih je bilo promet treba spet zgraditi od točke nič. Upravljavec letališča je preizkušnjam navkljub skozi šest desetletij nenehno skrbel za razvoj letališke infrastrukture, izboljševal kakovost svojih storitev in trajno povečeval število potnikov na letališču. V 60 letih je prek letališča potovalo več kot 47,7 milijonov potnikov, bilo zabeleženih več kot 1,1 milijona premikov letal in oskrbljenih približno 662 tisoč ton tovora.

Predsednica republike, dr. Nataša Pirc Musar, ki je bila na slovesnosti slavnostna govornica, je govor začela z osebno zgodbo in izpostavila lepe spomine, ki jo vežejo na brniško letališče, ko je še kot študentka opravljala delo stevardese. "Prepričana pa sem, da brniško letališče ni ostalo zapisano samo v mojem srcu, ampak tudi v srcih številnih Slovenk in Slovencev, ki so od tod leteli in še letijo na počitnice, službene in zasebne poti širom Evrope in sveta," je dodala. Posebej ljuba je predsednici tudi lega letališča: "Ob slehernem povratku te izstop iz letala in pogled na mogočne vrhove bližnjih gora ne pustita ravnodušnega. Veš, da si priletel nazaj domov," je dejala.

"Skupaj z vami se veselim vaše napovedi o nadaljnji stabilni rasti števila potnikov in postopnem vračanju na raven, ki ste jo beležili pred pandemijo," je z optimizmom nagovorila vodstvo podjetja Fraport Slovenija, upravljavca Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Ob tem je poudarila pomembnost krepitve mreže letov z ljubljanskega letališča ter s tem izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije, s čimer je neposredno povezana tudi prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije. "Splošno znano je, da dobre povezave prispevajo k rasti lokalnega gospodarstva, povečanju turističnega obiska in ustvarjanju novih delovnih mest. Prometna multimodalnost postaja nujnost za moderna letališča, kar kažejo tudi primeri dobrih praks v soseščini," je poudarila predsednica in s tem v zvezi izpostavila potrebo po vzpostavitvi železniške povezave brniškega letališča s slovenskim železniškim omrežjem. Še posebej je po mnenju predsednice nujna hitra železniška povezava letališča s prestolnico in bližnjimi mesti.

V sklepu govora se je predsednica zahvalila tudi vsem, ki so bili del te zgodbe v preteklosti, vsem, ki so vsa ta desetletja prizadevno, profesionalno in predano gradili to sodobno in učinkovito regionalno stičišče - letališče, ki danes praznuje častitljivo 60-letnico delovanja.

V celoti je govor predsednice države na voljo tukaj.

Visok jubilej letališče obeležuje v znamenju močne rasti števila potnikov in uspešnega okrevanja prometa. Po zahtevnem obdobju, v katerem sta se skoraj sočasno zvrstila prenehanje letenja nacionalnega prevoznika in pandemija covida-19, zaradi posledic katere je letališče utrpelo nepredstavljivo izgubo prometa, je na ljubljanskem letališču spet zelo živahno. Ob razmahu turističnih potovanj potniški promet doživlja preporod in beleži močno rast. V letu 2023 je letališče naštelo dobrih 1.270.000 potnikov, 30 odstotkov več kot leto prej. Občutna rast števila potnikov se nadaljuje. V prvih treh mesecih 2024 je bilo potnikov v primerjavi z lanskim enakim obdobjem skoraj 28 odstotkov več.

Poslovodna direktorica Fraporta Slovenija, dr. Babett Stapel, je orisala prizadevanja družbe za nadaljevanje razvoja prometa. "Ob stabilni rasti prometa bomo po predvidevanjih do konca leta oskrbeli okoli 1,4 milijona potnikov. Tako bo število potnikov okrevalo na 92-odstotkov obsega prometa, ki smo ga beležili pred pandemijo." Pojasnila je, da je v tem upoštevan manko transfernih potnikov (okoli 200.000), ki se zaradi že vzpostavljenih neposrednih povezav iz balkanskih državah na končne destinacije na ljubljansko letališče ne bodo več vrnili.

To rast bo omogočilo največje število prevoznikov do zdaj – 22 jih bo v poletnem voznem redu zagotavljalo 25 letalskih povezav, tudi do največjih evropskih in tudi svetovnih vozlišč ter tako zagotavljalo povezanost s svetom. Med zadnjimi okrepitvami velja izpostaviti lete v Luxembourg, ter prihajajoče v Rigo in Kopenhagen, ki bodo zaživeli konec aprila, ob pomoči spodbud, ki jih je za izboljšanje letalske povezljivosti namenila država. Konec julija se bo v nizu novih pridružila še povezava v Madrid. Bogato bodo ponudbo ljubljanskega letališča dopolnili čarterski leti na 57 počitniških destinacij.

V načrtih za razvoj prometa je dr. Stapel izpostavila prizadevanja za krepitev povezav do pomembnih letalskih vozlišč, dodajanje novih povezav, optimizacijo urnikov letenja in dvig deleža ponudbe letov nizkostroškovnikov. Fraport Slovenija si želi Letališče Ljubljana pozicionirati kot letališče prve izbire v regiji.

Poudarila je, da z namenom krepitve konkurenčnosti Letališča Ljubljana in njegovega pomena za regijo, Fraport Slovenija nadaljuje z investicijami v letališko infrastrukturo, opremo in IT tehnologijo. "V obdobju od 2014 do 2023 smo v razvoj letališča vložili 73 milijonov evrov." Najbolj zajetna v tem zadnjem obdobju je bila 23 milijonov vredna investicija v novi terminal, ki je za potnike vrata odprl poleti 2021. Ljubljansko letališče se je z novo pridobitvijo uvrstilo med moderna evropska letališča, z bistveno izboljšano uporabniško izkušnjo za potnike, višjim nivojem storitev ter bolj prijaznim delovnim okoljem za zaposlene. "Letos in prihodnje leto načrtujemo investicije v vrednosti 25 milijonov evrov. Polovico te bo namenjene izgradnji nove vozne steze J in popolne obnove dela vozne steze A ter obnovi in reorganizaciji glavne letališke ploščadi," je pojasnila o investicijskem ciklu v teku in dodala: "Fraport Slovenija bo, odkar je leta 2014 prevzel upravljanje letališča, do leta 2035 v slovensko javno infrastrukturo vložil obsežna sredstva, skupaj 200 milijonov evrov." Investicije družbe bodo v prihodnjem obdobju usmerjene tudi v uresničevanje zelenega prehoda – do leta 2045 bo ljubljansko letališče postalo brezogljično letališče.

Med prednostnimi usmeritvami je poslovodna direktorica izpostavila tudi digitalizacijo in avtomatizacijo, kjer bo poudarek na optimizaciji letaliških operativnih postopkov in nadgraditvi storitev za potnike. Letališče Ljubljana je eno od prvih na svetu, ki za bolj predvidljivo in hitrejšo odpravo letal uporablja z umetno inteligenco podprto orodje podjetja Assaia. Predvidoma še pred poletjem bo v terminalu za potnike letališče predstavilo točke za samostojno oddajo prtljage. V prihodnosti na ploščadi načrtuje vpeljavo daljinsko vodene vleke letal in avtonomne vleke prtljage.

Trajnostna rast, inovativnost in učinkovitost ter osredotočenost na uporabnike so prioritete, ki prevevajo strategijo Fraporta Slovenija ter tudi strategijo skupine Fraport, kateri pripada Letališče Ljubljana. “Connecting the world with tomorrow” je misija, na kateri je Fraport preko svojega domačega letališča v Frankfurtu ter preko vseh svojih letališč po celem svetu. Fraport AG je eden vodilnih svetovnih akterjev v upravljanju letališč. Kot strateški partner je usmerjen v krepitev vrednosti na trajnosten način, z odgovornostjo do lokalnih deležnikov, gospodarstva, družbe in okolja. Njihova široka paleta upravljavskih in svetovalskih rešitev temelji na kar stoletju strokovnega znanja in izkušenj v letalstvu.

POUDARKI IZ ZGODOVINE LETALIŠČA LJUBLJANA

1963–1990

Prvo letalo tipa DC 6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je v tem obdobju imenoval Adria Aviopromet (kasneje Adria Airways), je na ravno takrat odprtem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja naslednje leto. Leta 1964 je stekla druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana vzletno-pristajalna steza in povečana letališka ploščad. V letu 1968 so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: vzpostavitev rednega domačega in mednarodnega prometa, razvoj letalskega tovornega prometa ter oblikovanje zbirnega centra zanj. Najbolj vidni rezultati teh usmeritev so bili novi potniški terminal (1973), tovorni terminal (1976), rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze (1978), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z New Yorkom (1978). Obdobje po letu 1980 sta zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.

1991–2000

Z osamosvojitvijo Slovenije je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče, hkrati pa se je soočilo z znatnim upadom prometa zaradi političnih in vojnih dogodkov na tleh nekdanje Jugoslavije. 26. junija ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče vendarle bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je postal največji partner Aerodroma Ljubljana. Zaradi znižanega prometa na letališču se je ponudila priložnost za preplastitev vzletno-pristajalne steze. V letih 1992 in 1993 je bila izvedena večja razširitev potniškega terminala. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje. Podjetje je leta 1996 zaključilo postopek lastninskega preoblikovanja, naslednje leto pa je bila družba Aerodrom Ljubljana vpisana v sodni register kot delniška družba. Leta 1999 se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.

2001–2010

Leto 2001 je bilo za svetovni letalski promet zelo slabo leto, kar je občutilo tudi ljubljansko letališče. Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo. V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let, so začeli z gradnjo hangarja za splošno letalstvo in ureditvijo ploščadi za splošno letalstvo. Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. To leto je na nek način pomenilo prelomnico v razvoju prometa – ponudbo letov je prvič obogatil nizkocenovni prevoznik, britanski easyJet na liniji za London-Stansted. V nadaljevanju je letališče začelo dobivati podobo, kakršno imajo sodobna letališča po svetu. V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala. Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala. Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu 2009 ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa, a Aerodrom Ljubljana kljub nižjim prihodkom ni odstopil od načrta vlaganj v osnovno infrastrukturo – prenovljena in razširjena je bila glavna letališka ploščad, temeljito prenovljene pa so bile tudi vzletno-pristajalna steza, spojnice in vozna steza vzdolž nje.

2011-2023

Trend upadanja prometa se je obrnil leta 2013. Vlada RS je družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo. Prelomnico v zgodovini letališča predstavlja prodaja podjetja strateškemu lastniku, nemškemu upravljavcu letališč Fraport AG, ki je leta 2014 podpisal pogodbo o nakupu 75,5 odstotkov delnic. V začetku 2015 je večinski lastnik, Fraport AG, pridobil 100-odstotni delež v Aerodromu Ljubljana, družba pa je bila preoblikovana iz delniške v družbo z omejeno odgovornostjo. Pomemben korak za nadaljnji razvoj letališča je bil v letu 2016 začetek prestavitve odseka ceste mimo letališča. Družba Aerodrom Ljubljana se je leta 2017 preimenovala v Fraport Slovenija. Leto 2018 je ljubljansko letališče zaključilo z rekordnim številom sprejetih potnikov, 1.818.229. V 2019 je domači prevoznik Adria Airways objavil stečaj in prenehal z letenjem. Stekla so gradbena dela za razširitev novega potniškega terminala. V 2020 je bila razglašena svetovna pandemija koronavirusa SARS-CoV-2, ki je ustavila svetovni potniški letalski promet. Popolna prepoved komercialnih letov je v slovenskem zračnem prostoru veljala dva meseca. Svetovni letalski potniški promet je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, ki so jih sprejele države po vsem svetu, drastično upadel. Pandemija je tudi v letu 2021 hromila letalski potniški promet, letalski prevozniki so se začeli postopoma vračati na ljubljansko letališče. 1. julija 2021 je bil odprt nov potniški terminal. Z modernim objektom na 10.000 m2 je Fraport Slovenija uporabnikom ponudil višjo kakovost in večjo pestrost storitev ter boljše delovno okolje, ljubljansko letališče pa uvrstil med moderna evropska letališča. Septembra 2021 je nizkocenovni letalski prevoznik flydubai vzpostavil neposredno povezavo z Združenimi arabskimi emirati z leti v Dubaj. Ta je kot prva redna letalska linija z destinacijo izven Evrope od osamosvojitve Slovenije naprej pomenila svojevrstno prelomnico za razvoj prometa. Ob povečanju povpraševanja po oskrbi letalskih palet se je družba odločila investirati v nadgraditev objektov za oskrbo tovora in aprila 2023 odprla razširjen del tovornega terminala z nameščeno novo tehnološko opremo za učinkovitejši sprejem in odpremo blaga. V letu 2023 je Letališče Ljubljana prvič po letu 2019 spet pozdravilo milijontega potnika. Do konca leta je naštelo skupaj več kot 1.270.000 potnikov in zabeležilo 30-odsotno letno rast potniškega prometa.